Uvod
Dejstvo je, da mnogi sploh ne vedo, kaj točno pomeni izraz kolarstvo, me je to še bolj spodbudilo k pisanju seminarske naloge. Kolarji so se ukvarjali z izdelovanjem lesenih delov prevoznih sredstev. Žal so bila lesena kolesa in celotna prevozna sredstva v 70. in 80. letih 20. Stoletja izpodrinjena z gumijastimi kolesi in kovinsko konstrukcijo, konjska vprega pa zamenjana s straktorji.
Razprava
Morda se tokrat prvič srečujete s to tisočletja staro obrtjo, a ste zagotovo že slišali za najstarejše leseno kolo, ki so ga našli ravno na naših tleh.
Slovenci se lahko pohvalimo z najstarejšim kolesom z osjo, ki naj bi bilo staro več kot 5150 let. Ta iznajdba ni pomembna le na slovenskem vendar celo na svetovnem merilu. Največja vrednost najdbe je njena tehniška dovršenost. Pri tem imajo strokovnjaki v mislih predvsem izbiro lesa, način uporabe in obdelavo. Pesto je v kolo sidrano v štirikotnem oblike profilu, kar kaže na to, da sta se kolo in os vrtela sočasno in da gre za rešitev, ki je primerna predvsem za podvozje dvokolesnega voza oziroma neke vrste “cize”.
Stroka še vedno ni zadovoljivo pojasnila, kje in tudi kdaj naj bi do iznajdbe kolesa dejansko prišlo. Obstaja več teorij. Po prvi naj bi kolo (oziroma voz) iznašli v Mezopotamiji, od koder naj bi se iznajdba zelo hitro razširila po svetu, vse do Evrope. Po drugi teoriji naj bi kolo skoraj sočasno iznašli tudi v Srednji Evropi. Zagovorniki tretje teorije menijo, da je do iznajdbe prišlo nekje na severu Kavkaza. Stroka si ni edina tudi pri pojasnjevanju razlogov, ki so pripeljali do odkritja. Nekateri raziskovalci menijo, da je človeka do iznajdbe vodila uporabnost kolesa (voza) pri transportu, drugi pa, da je šlo za pripomoček pri izvajanju kultnih praks. Kakor koli že, dejstvo je, da se je kolo (pravzaprav voz) kot transportno sredstvo najprej pojavilo v Starem svetu. Na primer v Ameriko je prišlo šele po Kolumbu na začetku novega veka. Danes si življenja brez njega ni mogoče niti predstavljati. (Povzeto po: Anton Velušček. Najstarejše kolo z osjo na svetu)
Na Slovenskem je bilo kolarstvo dopolnilna dejavnost kmečkega gospodarstva in samostojna obrt. Znanje so si kolarji nabirali pri mojstrih in v poklicnih šolah. Tesno so bili povezani s kovačem, ki so leseno kolo opremil s kovinskimi deli. Leta 1927 je bilo v soboškem okraju 30 kolarskih delavnic, leta 1957 pa v pomurski regiji 36 delavnic. Poleg vozov so kolarji izdelovali in popravljali sani, ročaje za orodje, samokolnice, kmečko orodje (brane, pluge, sejalnike, osipače, lesteve…), mrliške vozove, smuči.
Kolarska dejavnost je z razvojem avtomobilizma v gospodarskem pomenu povsem zamrla. Zbirko kolarskega orodja, ki se nahaja v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri, je sorazmerno skromna in predstavlja le najpomembnejše ročno orodje, ki so ga potrebovali pri izdelavi lesenih koles in ostalih delov vozov. Med predmeti izstopata ročna stružnica, izdelana leta 1771, in kombiniran lesnoobdelovalni kolarski stroj domače izdelave iz leta 1938.
Najbolj pogosto kolarstvo povezujemo s kolesom, katerega izdelava je dokaj preprosta. Eden zadnjih kolarjev na Slovenskem, Janez Pergar, ki je leseno kolo izelal na tradicionalen način, je postopek izdelave lesenega kolesa razdelil na 36. korakov dela. Postopek je prikazan na videoposnetku: Kako kolar izdela kolo? Janez Pergar, eden zadnjih kolarjev na Slovenskem – YouTube
Zaključek
Žal kolarstvo dan danes ne prinaša več velikega dobička, kot bi si ga zaslužilo. Kolarji, ki so ostali, se z obrtjo ukvarjajo predvsem iz ljubezni do lesa in ohranjanja tradicije.
Povzetek v angleščini
I am going to introduce you Slovenian traditional craft called “kolarstvo”. People involved in this craft, are making wooden parts of vehicles. I believe this is the first time that you’ve heard about this craft, but you have most likely heard of the most famous and the oldest known example of a wooden Wagon Wheel and its axle that was found in Slovenia. Unfortunately, the craft has not been preserved because of industrial development but some people are still making wooden parts of vehicles for their own joy.
Besedilni viri
- Vodnik po zbirkah TMS Bistra: Kolarstvo. Leto 2020. Tehniški muzej Slovenije. [Citirano; 11.12.2020, 18.15]. Dostopno na spletnem naslovu:
< https://www.tms.si/stalne-razstave/tms-bistra-pri-vrhniki/vodnik-po-zbirkah-tms-bistra/lesarstvo/kolarstvo/ >
- Kolarstvo. Leto 2020. Park Goričko. [Citirano; 11.12.2020, 18.15]. Dostopno na spletnem naslovu:
< https://www.park-goricko.org/go/1030 >
- Najstarejše kolo z osjo na svetu. Leto 2020. Ljubljansko barje – krajinski park. [Citirano; 11.12.2020, 18.15]. Dostopno na spletnem naslovu:
< http://www.ljubljanskobarje.si/unesco-na-ljubljanskem-barju/najstarejse-kolo-z-osjo-na-svetu >
- History Of Wagon Wheels: A Wagon Wheel History. Leto 2020. A Wagon Wheel. [Citirano; 11.12.2020, 18.15]. Dostopno na spletnem naslovu: < http://awagonwheel.com/wagonwheelhistory.htm#:~:text=The%20classic%20spooked%20Wagon%20Wheel%20with%20hub%20and,means%20of%20transportation%20until%20the%20early%20twentieth%20century >
Avdio-vizualni viri
- Vrtačnik Merčun, Vilma. 2016. Kako kolar izdela kolo? Janez Pergar, eden zadnjih kolarjev na Slovenskem [Online]. [Citirano; 11.12.2020, 18.15]. Dostopno na spletnem naslovu:
< https://www.youtube.com/watch?app=desktop&v=N8tys0RkC1I >. ISSN5.
Slikovni viri
- Slika 1: Rokodelstvo art and craft Slovenija: Kolarstvo. Leto 2011. Rokodelstvo. [Citirano; 11.12.2020, 18.15]. Dostopno na spletnem naslovu:
< http://www.rokodelstvo.si/files/userfiles/dejavnosti/25.jpg >
- Slika 2: Kolo 5200 let – najstarejše leseno kolo na svetu, je bilo odkrito v Sloveniji, na Ljubljanskem barju. Leto 2013. Primestnice. [Citirano; 11.12.2020, 18.15]. Dostopno na spletnem naslovu:
< http://www.primestnice.si/uploads/1/1/5/3/11536657/22591_orig.jpg >
- Slika 3: Kolarstvo. Leto 2020. Park Goričko. [Citirano; 11.12.2020, 18.15]. Dostopno na spletnem naslovu:
< https://www.park-goricko.org/data/galerija/b6699fc39c7b59d64c270863e8849a4176d1b40b/21548246109kolarstvo_2.jpg >
- Slika 4: Kolarstvo. Leto 2013. Kamra. [Citirano; 11.12.2020, 18.15]. Dostopno na spletnem naslovu:
< https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/kolarstvo-1942.html >